Dekanijski misijon, nadškof msgr. Stanislav Zore v Kamniku, 28. 1. 2023
Slike si lahko pogledate na povezavi >>>.
80. obletnica ge. Pavle
Slike si lahko ogledate na povezavi >>>.
Ob nekih obletnicah
Tone Špenko
Lahko bi vedel, da bo tako. Nazadnje ti bo ostala še dolžnost, povedati nekaj besed o jaslicah, ki jih postavljamo kot družina Pogačar Špenko že dvajset let in jubilej sovpada še z osemstoletnico prve postavitve živih jaslic v tisti votlini pri Grecciu svetega Frančiška. Kot o večini stvari, ki se tiče božiča in jaslic, je tudi o dvajsetletnici mogoče lepo razpravljati, kaj drži in kaj je mit.
Pred dvajsetimi leti bi tako težko govorili o jaslicah, ki jih je začela postavljati družina Pogačar Špenko, saj sem bil tisto leto le povabljen v novo ustanovljeno jasličarsko skupino patra Roberta, ki naj bi zamenjala takrat premeščena postavljalca jaslic v tej naši cerkvi, patra Pashala in p. Ernesta, ki sta odšla drugam. Škornji teh dveh patrov, posebno Pashalovi, pa niso bili prav majhni in skupina se je precej ukvarjala z razmišljanjem, kakšne jaslice postaviti. Pa smo spet pri – lahko bi vedel; da vsi čakajo tiste besede: »Če želite nekaj posebnega, kar kliče po razmišljanju, je to Velika planina, ki je še danes najbliže tistemu, kar se je dogodilo pred okrog dva tisoč leti in je hotel podoživeti tudi sveti Frančišek pred osemsto leti v Grecciu.«
Jaslice so vedno preplet pravljičnosti in rojevanja nečesa novega od idej ustvarjalnosti, ljubezni in spoštovanja do rojstva otroka kot tistega najprvinskega. Mnogi prisegajo na jutrovske jaslice, čim bolj verno postavitev v palestinsko okolje, ki pa so precej hladen spominski pristop. Slovenci, pa ne edini, postavljamo jaslice v svoje bolj dinamično okolje, v današnji čas. Naj tu omenim le znane bavarske, pa tirolske in nekatere italijanske motive, ki niso od včeraj. Ne, jaslice niso od včeraj, pa tudi od začetka ne. Frančiškova predstava je stara osemsto let, Giottova repatica nad hlevom ne dosti manj, pa danes vemo, da se je Giotto zgledoval po opazovanju Hallejevega kometa, ki pa v letih, v katerih naj se je najverjetneje rodil Jezus, ni krasil neba. Ni potrebno prav veliko razmišljati, da ugotovimo, da tudi naša jutrovska podoba bolj kot po antični predstavi sloni po srednjeveški iz časov križarjev, ki so spremenili vzhodnjaške mage v naše tri kralje. Čemu toliko besed o tej pravljični podobi, ki naj bi krasila cerkev in naše domove v kratkih zimskih dneh, pa je nazadnje samo še ena zgodbica o iskanju in hrepenenju po tisti milosrčni predstavi v hlevcu, slutnji nebes že na Zemlji.
Kaj jaslice pomenijo družini Pogačar Špenko?
Vsak izmed nas štirih, ki danes še sestavljamo družino, ima verjetno svoje videnje, eno pa je zelo verjetno. Če ne bi tisti januarski večer odpadel tisti sestanek in me prijatelj in sodelavec ne bi povabil pogledat Pogačarjeve božične okrasitve, družine Pogačar Špenko sploh ne bi bilo. Potem so postale Pogačarjeve jaslice bolj polne, bolj pravljične pred dvajsetimi leti tudi povod za povabilo, sam pa nisem ravno skakal od navdušenja, saj sem vedel, da to pomeni, da bodo tiste doma bodisi skromnejše ali pa bodo zamujale.
Kaj reči o tem obdobju? Pred par leti me je Krištof vprašal, kaj mislim o svojem zakonu in ne vem, če je pričakoval neposreden odgovor, ki pa ga zlahka uporabim za to obdobje jasličarstva: Ni bilo vedno lahko, bilo pa je lepo.
POPLAVE, UJME, SOLIDARNOST
Po naročilu slovenskih škofov smo v nedeljo, 13. avgusta 2023, pri vseh svetih mašah v Sloveniji imeli nabirko za pomoč prizadetim v poplavah. Kljub temu, da je bil marsikdo tudi v naši sredi prizadet, smo v naši samostanski cerkvi zbrali zares velikodušen dar, 4.675,00 EUR, in v kamniški župnijski cerkvi na Šutni 3.317,15 EUR.
Slovenija se je tiste dni spet pokazala enotna v solidarnosti, v pomoči in velikodušnosti. Tudi naši rojaki v zamejstvu in izseljenstvu so z grozo spremljali silno moč naraslih voda in plazov in takoj začeli zbirati sredstva za nujno pomoč svojim preizkušanim rojakom doma. Bogu hvala za vse dobre ljudi, ki so in so še pripravljeni pomagati.
Za ta konec tedna (19. – 21. 1. 2024) je bil pri nas v Kamniku klerik brat Filip Mlinar, bogoslovec 2. letnika Teološke fakultete v Ljubljani, doma iz župnije Horjul.
Mislim, da je imel kar pester urnik: srečanje z mladinsko skupino Frančiškovi mladi prijatelji, sodelovanje pri pogrebu nekdanje brazilske diplomatke v prepletanju slovenščine in angleščine, sodelovanje pri svetih mašah in ministrantskih vajah, ogledu jaslic na Šutni in spoznavanju del in sodelavcev samostana.
Ob koncu tretje sv. maše, pri kateri so sodelovali člani Družinske kateheze Kamnik, je g. Tone Špenko v nagovoru povedal o dvajsetih letih, kar njihova družina postavi v naši cerkvi vedno nove sporočilne jaslice. Letos so zaznamovane s poplavami, ki so nas prizadele 4. avgusta 2023.
Pater Ciril je družini Špenko za to delo, v priznanje in hvaležnost, izročil poseben papežev blagoslov.
Slike s te današnje slovesnosti so na povezavi.
Fotografije je tudi tokrat umetniško posnel prof. dr. Marko Vrabec. Hvala!
Hvala provincialnemu ministru p. Marjanu in gvardijanu ter magistru p. Christianu, da sta br. Filipa poslala k nam in bo prihajal k nam še prihodnji mesec.
Hvala, br. Filip! Frančiškansko starostno povprečje kamniškega kloštra je z 72,5 let s svojo mladostjo “zbil” na 55,3 let!
Zima
