Dogodki – marec

SLOVO: V 88 letu starosti je 10. marca 2023 umrla ROŽA CEGNAR rojena SENIČAR, sestra našega patra Francija Seničarja. Pogrebno slovo je bilo v sredo, 22. marca, ob 15. uri na ljubljanskih Žalah. Sveta maša zanjo je bila v naši cerkvi 23. marca, za sedmi dan po pogrebu pa v torek, 28. marca ob 19.00. Po sveti maši je sledilo prijetno srečanje s sorodniki, ki ga je omogočil pater Franci.

OBČINA KAMNIK JE PRAZNOVALA: Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik je bila v sredo, 29. marca 2023, ob 18. uri v Domu kulture. Čestitke županu g. Mateju Slaparju, občinskim svetnikom in seveda vsem občankam in občanom.

V sklopu praznovanja je tudi daritev SVETE MAŠE ZA POKOJNE PROFESORJE, dijake in zaposlene na Gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku, ki je bila v naši cerkvi v četrtek, 30. marca 2023, ob 19. uri. Somaševanje je vodil in pridigal ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore OFM. Pomenljiv nagovor je imela prof. Marta Zabret, ki je najprej v tišini in nato z aplavzom odmeval kot poklon predvsem tistim, ki so svojo življnejsko pot sklenili, kot je dejala, “ko jih je pripeljala komaj do polovice moje ali vaših poti”. Po sveti maši je bilo srečanje v dvorani.

NA POVEZAVAH SPODAJ LAHKO POSLUŠATE:
Sveta maša za pokojne profesorje kamniške gimnazije

Prisluhni sveti maši za pokojne profesorje kamniške gimnazije

Prisluhni pridigi med sveto mašo pokojne profesorje kamniške gimnazije

Prisluhni sklepu svete maše pokojne profesorje kamniške gimnazije

 

Bivši dijaki gimnazije so ustanovili organizacijski odbor, ki nadaljuje poslanstvo pokojne prof. Tine Romšak v pripravi te vsakoletne spominske sv. maše. Člani odbora so: prof. dr. Marko Vrabec, mag. Jorg Petrovič in mag. Matej Humar; dar za sveto mašo nameni g. Matej Slapar, sedanji kamniški župan.

KRIŽEV POT so prehodili in oblikovali premišljevanja ob postajah Frančiškovi mladi prijatelji v petek, 17. marca 2023.

Ravnatelj Gimnazije Kamnik prof. dr. Branislav Rauter z nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom in p. Cirilom.

NEKAJ NOVEGA V KAMNIKU

Mesto Kamnik je obogateno z velikim bronastim kipom mamuta, ki je delo pokojnega kiparja Miha Kača (1942 – 2018) z Bistričice blizu Stahovice. Okostje predpotopne živali so odkrili 14. marca 1938 ob regulaciji reke Nevljice. Zgodba o nastanku sodobnega mamuta sega v leto 2005, ko so kiparja Kača na potovanju po Južni Ameriki navdušili kipi dinozavrov in podobnih živali v naravni velikosti. Takrat je začel razmišljati, da bi lahko tudi v Kamniku postavili mamuta v vsej njegovi veličini. Leta 2008 je izdelal model, skupaj z okli dolg 6,3 metra, visok štiri metre.

Kip je ulil v bron livar Roman Kamšek iz podjetja Livarne umetnin z Gore pri Komendi. Kip, težak 2,6 tone, so pripeljali v Kamnik in ga postavili na obrežju reke Kamniška Bistrica ob avtobusni postaji v soboto, 18. marca 2023. Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika bo v soboto, 25. marca 2023, odprtje trga in odkritje skulpture mamuta v naravni velikosti.

Sredi dela postavljanja kipa mamuta se je pater Ciril A. Božič srečal s priznanim mojstrom umetniškega ulivanja v bron, g. Romanom Kamškom in njegovim sinom Anejem. Mojster Roman Kamšek je namreč ulil v bron tudi naš brezjanski kip Svete Družine, ki smo ga postavili na Brezjah maja 1998 in je delo pokojnega kiparja Staneta Kolmana kot tudi kip sv. papeža Janeza Pavla II. in tudi veliki križ v parku. Za nekaj minut sta Roman in Anej prenehala z delom, da sva z Romanom lahko obudila spomine najinega sodelovanja in preletela četrt stoletja minulih let. Resnično: »Prijetni so spomini na trude minule!« Bogu hvala za vsa srečanja na križarjenju življenja.

Kamnik, 20. marca 2023
p. Ciril A. Božič

FOTOGRAFIJA: Za nekaj minut sta mojster Roman in njegov sin Anej Kamšek prenehala z delom, da sta Roman in p. Ciril lahko obudila spomine njunega sodelovanja (brezjanski kip Svete Družine, 1998) in preletela četrt stoletja minulih let: Roman Kamšek, p. Ciril, Anej Kamšek, Kamnik, 18. 03. 2023.

V petek, 10. marca 2023, je Društvo sv. Jakoba Kamnik posvetilo večer Jožefi Humar – Debevčevi Zefi. Ljudsko umetnico je z besedo, filmom in razstavo predstavila gospa Andreja Humar Gruden. Andreja Humar Gruden sodeluje kot režiserka, prirejevalka dramskih besedil, snemalka filmov, raziskovalka kulturne dediščine, s kulturnimi društvi in ustanovami. 

V novi samostanski dvorani je bila postavljena tudi zanimiva razstava, ki je obiskovalcem približala življenje in delo te znamenite gospe, ki je na planini pustila globoke spomine in sledi, ki jih tudi dolina prepoznava, občuduje in slavi: življenje te preproste in globoko verne Jožefe Humar – Debevčeve Zefe, pastirice in rezbarke.